DDV Asistenca

Vlada RS je na redni seji, dne 14.9.2011, potrdila Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Predlog zakona sledi zastavljenim ciljem, to je predvsem izboljšanju plačilne discipline in vsebuje določbe, katerih namen je olajšati poslovanje gospodarskih subjektov, saj je Ministrstvo za finance med uporabo ZPreZP prejelo številna vprašanja gospodarskih subjektov glede pravilne uporabe zakonskih določb – odgovori na ta vprašanja so objavljeni na spletni strani ministrstva.

ZPreZP se je na novo lotil razvoja pravnega in poslovnega okolja. Spodbuja pravočasno plačevanje in odpravljanje zamud pri plačilih v trgovinskih poslih med gospodarskimi subjekti ter med gospodarskimi subjekti in javnimi organi. ZPreZP je izraz dejstva, da se veliko plačil, zlasti zaradi finančno in gospodarsko zahtevnih razmer, opravi pozneje, kakor je bilo dogovorjeno, kljub dostavljenemu blagu ali opravljenim storitvam. Povečanje plačilne nediscipline, ki je bilo zaznano pred uveljavitvijo ZPreZP, je poslabšalo likvidnost, konkurenčnost in razvoj gospodarskih subjektov. Upniki so zaradi zamud pri plačilih potrebovali zunanje financiranje, ki je med gospodarskim upadom težje dostopno, kar je lahko celo vzrok za stečaj sicer zdravih podjetij, zlasti malih in srednje velikih.

S predlogom zakona se dodatno ureja:

• Presečni dan: v skladu z ZPreZP velja, da je treba vpisati v pobot obveznost, s katero je dolžnik prišel v zamudo, dan pred obveznim pobotom. Ker navedeno močno obremenjuje dolžnike same in računovodske servise, se v predlogu zakona določa daljši rok za vpis obveznosti.
• Minimalni znesek: ZPreZP ne vsebuje izjeme od pravila, da je neplačano zapadlo obveznost treba vnesti v obvezni večstranski pobot. Ker vpis majhnih obveznosti močno obremenjuje naslovnike, ne prispeva pa znatno k plačilni disciplini, predlog zakona predvideva vpeljavo minimalnega zneska.
• Konkretizacija inšpekcijskega organa: Predlog novele jasno določa pristojne nadzorne organe.
• Določitev izjem od uporabe ZPreZP: ZPreZP zahteva splošen vpis obveznosti v obvezni večstranski pobot. Praksa pa je pokazala, da je tako stroga zahteva v nekaterih primerih nepotrebna (npr. za obveznosti med povezanimi osebami, obveznosti, katerih poravnava je dogovorjena z bodočo večstransko kompenzacijo…).
• Trenutek začetka teka plačilnega roka: obstoječe besedilo ZPreZP, da začnejo plačilni roki teči z dnem dobave blaga ali izvedbe storitve, se razlikuje od prakse v gospodarstvu. Predlog zakona to neskladnost odpravlja.
• Uporaba zakona za solidarne dolžnike oziroma upnike: ZPreZP ni urejal odnosa med solidarnimi dolžniki oziroma solidarnimi upniki, katerih terjatev oziroma obveznost je treba vpisati v sistem obveznega večstranskega pobota.
• Pristojnost Davčne uprave Republike Slovenije: S spremembo četrtega odstavka 17. člena ZPreZP se upravljavcu obveznega večstranskega pobota nalaga, da Davčni upravi Republike Slovenije posreduje  podatke o obveznostih dolžnikov do posameznih upnikov, ki niso bile pobotane. Cilj uspešne davčne izterjave se tako zasleduje z določitvijo dolžnosti upravljavca sistema obveznega večstranskega pobota, da Davčni upravi Republike Slovenije posreduje podatke o nepobotanih obveznostih. Navedene podatke lahko Davčna uprava Republike Slovenije uporabi za izdajo sklepov o izvršbi na denarno terjatev dolžnika.