DDV Asistenca

Ne bo več letnega čakanja na pravico do popravka (zmanjšanja) obračunanega DDV v primeru stečaja in prisilne poravnave.

Odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora je 8. septembra sprejel amandmaje na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1E).

Tako bo Državni zbor obravnaval spremenjen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki bo v celoti omilil čakanje na pravico do popravka (zmanjšanja) obračunanega DDV v primeru stečaja in prisilne poravnave. Tako si bodo upniki lahko po novem ves obračunani DDV zmanjšali prej in sicer si bo lahko davčni zavezanec popravil (zmanjšal) znesek:

• v celoti obračunanega in neplačanega DDV od priznanih terjatev, ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave;
• v celoti obračunanega in neplačanega DDV od priznanih terjatev, ki jih je prijavil v stečajnem postopku.

Navedeno se bo po predlogu uporabljalo za postopke, za katere je bil sklep o začetku postopka izdan po 1. januarju 2011.

Pred sprejetjem amandmajev je predlog ZDDV-1, kot ga je sprejela Vlada, uvajal omenjeno spremembo le deloma in sicer:

V postopku sprejemanja je bil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki naj bi nekoliko omilil čakanje na pravico do popravka (zmanjšanja) obračunanega DDV v primeru stečaja in prisilne poravnave. Tako bi si upniki lahko po novem vsaj del obračunanega DDV zmanjšali prej in sicer si bi lahko davčni zavezanec popravil (zmanjšal) znesek obračunanega DDV, ki ni višji od:

• 30% obračunanega in neplačanega DDV od priznanih terjatev, ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave;
• 60% obračunanega in neplačanega DDV od priznanih terjatev, ki jih je prijavil v stečajnem postopku.

Navedeno bi se po predlogu uporabljalo za postopke, za katere je bil sklep o začetku postopka izdan po 1. januarju 2011.

V 39. členu ZDDV-1 je določeno, da davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc.

Avtor: Mihael Sket, Verlag Dashőfer d.o.o.