DDV Asistenca

Presečni dan

ZPreZP sedaj določa, da je potrebno vpisati v pobot obveznost, s katero je dolžnik prišel v zamudo dan pred obveznim pobotom. Predlog zakona določa, da se v pobot vpišejo obveznosti, ki so zapadle v mesecu pred mesecem pobota. S tem se uskladi vpisovanje obveznosti v pobot z računovodskimi načeli glede knjiženja poslovnih dogodkov.

Predlog spremembe je v skladu s predlogom, ki so ga oblikovale Gospodarska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica računovodskih servisov, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Trgovinska zbornice Slovenije in Obrtnopodjetniška zbornice Slovenije. Na posvetu Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije dne 4.4.2011 z naslovom »Vpliv zakona o preprečevanju zamud pri plačilih na davčne obveznosti obračuna DDV« je bil podan predlog, da se določi presečni datum tako, da bo potrebno prijaviti v obvezni pobot neporavnane zapadle obveznosti na zadnji dan v mesecu pred mescem pobota.

Minimalni znesek

ZPreZP ne omejuje najmanjšega zneska, ki mora biti vpisan v obvezni večstranski pobot. Predlog zakona določa minimalni znesek, ki mora biti vpisan v pobot, v višini 250 EUR. Z omejitvijo najmanjšega zneska se zmanjša administrativno breme poslovnih subjektov, saj pri zelo nizkih zneskih stroški obdelave terjatve lahko presegajo njeno vrednost.

Na posvetu Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije je bil podan predlog, da se določi minimalni znesek zapadle neporavnane obveznosti, ki se prijavi v obvezni večstranski pobot, in sicer v višini 420 EUR (gre za znesek, do katerega so dovoljena gotovinska plačila med pravnimi osebami in podjetniki). Glede spremembe, ki je predlagana s strani Ministrstva za finance, na Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije ugotavljajo, da v kolikor prijava zneskov, manjših od 250 EUR v večstranski pobot ne bo več dolžnost dolžnika, to pomeni, da bo vsak tak prijavljen znesek obravnavan kot po pravilih za prostovoljni večstranski pobot, kar pomeni, da bo veljala višja tarifa za stroške pobota in da bo potrebno skleniti za pobot ustrezno pogodbo z AJPES. V javni razpravi bodo opozorili na to.

Mednarodni element

Predlog zakona določa, da se ZPreZP ne uporablja v razmerjih z mednarodnim elementom. Ter da se, ne glede na navedeno, ZPreZP uporablja, če sta upnik in dolžnik vpisana v poslovni oziroma sodni register v Republiki Sloveniji.

Na omizju GZS-ja iz dne 8.3.2011 z naslovom »Interventna plačilna in insolvenčna zakonodaja« je bilo izpostavljeno, da v ZPreZP ni jasno, kdaj se uporablja ZPreZP pri poslovanju s tujimi partnerji.

Določa se oprostitev dolžnosti vpisa obveznosti v pobota za obveznosti, ki:

• obstajajo med osebami, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, veljajo za povezane osebe,
• so bile s cesijo prenesene na finančno institucijo,
• se bodo pokrile z vnaprej dogovorjeno kompenzacijo.

Iz do sedaj opravljenih obveznih večstranskih pobotov izhaja, da v omenjenih primerih obvezni večstranski pobot ne dosega svojega namena, saj gre za obveznosti, ki ne ogrožajo plačilne discipline.

Na Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije pa v zvezi s predlogom spremembe Ministrstva za finance ugotavljajo, da je predlagana sprememba določbe 3. odstavka 1. člena zakona, ki generalno določa izjeme dolžnikov za vključitev v obvezni večstranski pobot. Gre za določilo, ki izvzema iz uporabe zakona vse primere, ko je bil nad dolžnikom začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti. Ti dolžniki namreč tudi po začetku prisilne poravnave poslujejo naprej z istimi in z drugimi poslovnimi subjekti. Zato njihove novo nastale tekoče obveznosti nikakor ne morejo biti izvzete iz obveznosti vključevanja v obvezni večstranski pobot. V javni razpravi bodo to spremembo predlagali.

Začetek teka roka za plačilo se veže na izdajo računa

ZPreZP začetek teka roka za plačilo veže na trenutek dostave blaga/izvedbe storitve. Predlog zakona pričetek teka plačilnega roka veže na trenutek prejema računa. S to spremembo se rešuje težave, ki so nastale v praksi, če upnik ni izdal ali želel izdati računa s katerim bi dolžnik knjižil poslovni dogodek.

Na omizju GZS je bilo izpostavljeno vprašanje kako je z določanjem rokov v pogodbah. Zakonsko določilo, da najdaljši dovoljeni rok za plačilo začne teči z dnem dogovorjenim za prejem blaga ali opravo storitev, je odstopalo od poslovne prakse.

Vprašanje uporabe ZPreZP za razmerja s solidarnimi dolžniki/upniki

Predlog zakona določa, da se solidarni dolžniki medsebojno dogovorijo, kdo bo prijavil denarno obveznost v pobot, v nasprotnem primeru vsi solidarni dolžniki kršijo zakon. V primeru solidarnih upnikov pa dolžnik lahko svojo obveznost prijavi nasproti tistemu upniku, ki ga izbere.

Na posvetu Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije je bilo izpostavljeno, da v ZPreZP ni jasno opredeljeno, kdo da v pobot carinske listine, kjer je solidarna odgovornost.

Obročna plačila

Predlog zakona v skladu z Direktivo 2011/7/EU določa, da se pri obročnih plačilih zakon uporablja za vsak obrok posebej.

Na Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije opozarjajo, da ta določba, v povezavi z zakonsko določenim najdaljšim možnim plačilnim rokom, tudi za obročna plačila, lahko pomeni, da so vsi obroki lahko plačani le znotraj zakonsko določenega najdaljšega, do je 120-dnevnega plačilnega roka.

Določitev nadzornega organa

Predlog zakona kot organa, ki sta pristojna za nadzor, določa Davčno uprava Republike Slovenije in Tržni inšpektorat Republike Slovenije. S tem se sledi mnenju Inšpekcijskega sveta, da mora biti nadzorni organ jasno določen.

Na posvetu Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije je bilo kritično ocenjeno, da nadzor nad izvajanjem Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih lahko izvaja več državnih organov, ki niso natančno določeni niti ni natančno določeno, kaj so njihove pristojnosti.

Prav tako se s predlagano spremembo zakona še vedno ne rešujejo naslednja vprašanja:

Nastopi lahko primer, da se poravnavajo terjatve in obveznosti iz poslovanja, podjetja pa bodo ostala brez denarja za poplačilo dolgov, kar lahko vodi k veliki zadolženosti podjetij. Banka lahko izpodbija pobot v primeru insolventnosti podjetja. Enako tudi delojemalci, ko ne dobilo plač.

Kodeks ravnanja lahko sprejmejo interesna združenja, ki potem objavijo sezname dobrih plačnikov. Pojavi se vprašanje varstva podatkov.

Črtajo naj se določila, na podlagi katerih DURS lahko od upravljavca pobota zahteva izvzetje določene prijavljene obveznosti iz sistema obveznega večstranskega pobota za pokrivanje davčnega dolga (predlagali strokovna združenja in zbornice). Kot je napisano v častniku Finance, naj DURS pri pobotu v mesecu juliju te pravice ne bi uporabil. Eden od razlogov naj bi bila tud nezadostna programska oprema DURS, za vzpostavitev programske opreme pa bi DURS potreboval še nekaj časa.

Črtanje maksimalnega roka 120 dni kot zakonsko dovoljenega poštenega plačilnega roka. V 4. členu je potrebno črtati določilo, ki plačilni rok omejuje na 120 dni, hkrati pa 5. člen spremeniti tako, da plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od 60 dni, razen v primerih, ko se gospodarska subjekta v pogodbi dogovorita drugače. Določilo 5. člena ZPreZP, ki omejuje »pošten« pogodbeni plačilni rok na 120 dni, bistveno presega smernice EU direktive. Direktiva v svoji preambuli celo izrecno določa, da absolutni maksimalni rok ni določen zaradi raznolikosti vsakodnevnega poslovnega življenja. S tem določilom ZPreZP v Republiki Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije uveljavlja bistveno drugačna pravila in s tem izkrivljanje konkurence na enotnem evropskem trgu. Posledično takšna določba predstavlja tudi neupravičen poseg v svobodno gospodarsko pobudo in s tem kršitev 74. člena Ustave Republike Slovenije (to so že predlagala strokovna združenja in zbornice, razen OZS). Ker ta pomembna sprememba ni bila predlagana s strani Ministrstva za finance, bo v javni razpravi Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije to spremembo predlagala.