Davčni organ je izdal navodilo št. 4230-2796/2011, 12. 4. 2011, v katerem zaključuje, da se storitve seminarja, na katerega se udeleženci prijavijo na podlagi prejetega vabila vnaprej in seminarja, na katerega se udeleženci prijavijo ob prihodu na seminar s plačilom vstopnine, uvrščajo med storitve v zvezi z vstopninami iz prvega odstavka 29. člena ZDDV-1. V navodilu davčni organ svoj zaključek sicer utemeljuje z vsebino 32. člena Izvedbene uredbe Sveta (EU), na katero smo vas že opozorili, vendar v zvezi s slednjim po našem mnenju še vedno obstajajo določeni dvomi.
Ob upoštevanju navedenega navodila torej račun, ki ga slovenski davčni zavezanec prejme za udeležbo na seminarju, ki je potekal izven Slovenije, ni predmet slovenskega DDV in ga ne evidentira v slovenske DDV evidence (torej se obrnjena davčna obveznost ne uporabi). Kadar slovenski davčni zavezanec zaračunava udeležbo na seminarju, ki poteka v Sloveniji, na računu obračuna slovenski DDV, ne glede na to, kakšen je status naročnika (upošteva prvi in drugi odstavek 29. člena ZDDV-1). Tako tudi po 1.1.2011 ostajajo administrativne ovire za davčne zavezance, ki zaračunavajo udeležbo drugim davčnim zavezancem na seminarju, ki poteka izven Slovenije. Ob takšnem razumevanju zgoraj navedenega 32. člena Izvedbene uredbe Sveta, bi se bil namreč davčni zavezanec v tem primeru v tej državi članici, kjer seminar poteka, dolžan identificirati za namene DDV in na računih obračunavati DDV te države.
Domov







